Delodajalec mora za pridobitev subvencije preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz petega odstavka 29. člen PKP8 ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije, najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021, pri čemer bo izjava na eDavkih na voljo najpozneje do 20. marca 2021.

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije je v objavljenem obvestilu zapisala, da se krizni dodatek po PKP 8 všteva med stroške poslovnega leta 2021.

Pojasnilo RFR

”Ali organizacija krizni dodatek po PKP8 knjiži med stroški poslovnega leta 2020 ali 2021?“

PKP8 je bil sprejet in je začel veljati v letu 2021, zato krizni dodatek predstavlja strošek poslovnega leta 2021, in ne strošek poslovnega leta 2020. Krizni dodatek po PKP8 ne predstavlja popravljalnega dogodka po datumu bilance stanja, ki od organizacije zahteva, da te dogodke vključi v poslovno leto 2020. Organizacija mora namreč sredstva in obveznosti (posledično pa prihodke in stroške) preračunati le za tiste dogodke, ki so nastali po datumu bilance stanja, pa iz njih izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, in vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) na bilančni presečni dan. Dolg do zaposlenih za krizni dodatek po PKP8 na dan 31. decembra 2020 sploh še ne obstaja, saj zakon takrat še ni začel veljati. To velja ne glede na to, da je krizni dodatek po PKP8 sicer namenjen zaposlenim, ki do njega po PKP7 zaradi izplačila poslovne uspešnosti pri decembrski plači niso bili upravičeni.

Vir: Obvestilnik RFR

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Izvzem prihodkov iz tega naslova v točki 2.8 obračuna DohDej je mogoč samo v primeru, če je MTD vključen v prihodke.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Izvzem prihodkov iz tega naslova v točki 2.8 obračuna DohDej je mogoč samo v primeru, če je povračilo izgubljenega dohodka vključeno v prihodke.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

#PKP1 Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa za samozaposlene

Samozaposleni, ki zaradi krize niso mogli opravljati dejavnosti ali so jo opravljali v občutno zmanjšanem obsegu, so bili upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 350€ za marec in po 700€ za april in maj 2020.

Predstavljamo ukrepe z davčnega področja, ki so določeni v interventnih zakonih z dne 20.3. in 2.4.2020, in se nanašajo na samozaposlene:

Uveljavljanje odsotnosti z dela zaradi višje sile - v času, ko se odpro vrtci in šole

Glede na okoliščino odpiranja vrtcev in šol na ministrstvu pojasnjujemo, da v primerih, ko bo zagotovljeno varstvo vrtčevskih otrok in se šolanje otrok ne bo več izvajalo na daljavo, na splošno ne bodo več podane okoliščine višje sile zaradi varstva. Odsotnost z dela zaradi višje sile zaradi varstva pa bo možno uveljavljati npr. v regijah, kjer se vrtci in šole še ne bodo odprli, v primeru karantene otroka, v primeru, ko se bo šolanje na daljavo še vedno izvajalo za učence 4. in 5 razreda.