ROW
Računovodstvo Zeus
Za varno prihodnost!
Z računovodskim servisom Zeus smo pričeli sodelovati 01.0... 
SI SPLET d.o.o.
 
 
 

1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Upravičeni delodajalci (12. člen):

  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njegovi oceni najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela.

 

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

Ukrep bo v veljavi od 01.06.2020 do 31.12.2020. Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz 12. člena.

 

Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

 

Postopek uveljavljanja subvencije (16. člen)

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

 

Delodajalec vlogi priloži:

  • dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena zakona,
  • podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena zakona,
  • soglasje za objavo podatkov iz 20. člena zakona.

 

Višina in izplačilo subvencije (17. člen):

  • 448,00 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336,00 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224,00 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
  • 112,00 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

 

 

Obveznosti delodajalca (18. člen):

  • v obdobju prejemanja subvencije mora delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo;
  • v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom;
  • mora sporočiti Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.

 

Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

 

Pomembno:

  • Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
  • Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa iz tega poglavja za čas veljavnosti tega zakona tudi v primeru, če jim subvencija po tem zakonu ne bo dodeljena ali zanjo ne bodo zaprosili.

 

2. POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

V zvezi z ukrepom je bil sprejet amandma, ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec za vse dejavnosti (razen izrecno omenjenih izjem), ne zgolj za turizem in gostinstvo kot je bilo sprva napovedano!

 

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10% glede na leto 2019. Če pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30.06.2020. Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

 

Višina NADOMESTILA plače delavca (27. člen):

  • Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja (ZDR), za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
  • Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
  • Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri delodajalcih iz 24. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.

 

Višina DELNEGA POVRAČILA izplačanega nadomestila plače (29. člen):

  • Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena zakona s strani RS znaša 80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80% nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
  • Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena zakona s strani RS ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20% nadomestila plače in prispevkov.
  • Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70%, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

 

Obveznosti delodajalca (32. člen):

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z 29. členom zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
  • V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
  • Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
  • Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.

 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.

Pomembno: Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca. Možna bo torej kombinacija obeh ukrepov (v mesecu juniju), tako povračilo nadomestila čakanja na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu. 

 

Pripravila: 

Andreja Jakopič 

Samostojna pravnica, Advise d.o.o. 

 0590 96 350

 064 253 600

 info@rs-zeus.si

Lokacija: Ljubljana in Slovenska Bistrica

 

Minimalna plača/zaposleni:
940,58 € (bto)

Minimalna plača/direktor:
1188,50 € (bto) – zav.podlaga 040

940,58 € (bto) – zav.podlaga 001

Minimalna h postavka za študente: 
5,40 EUR bruto (4,56 EUR neto)

Prevoz: 
Službeno potovanje: 0,37 €/km
Prevoz na delo: 0,18 €/km
Podatki o km med kraji in državami

Dnevnice za Slovenijo:
6-8 ur (7,45 €)

8-12 ur (10,68 €)
12-24 ur (21,39 €)

Plačevanje z gotovino do: do 420 €

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti: 8,00 % od 01. 01. 2019

 

 

Skupaj se peljimo čez osnove

AKTUALNE INFORMACIJE

02.
November
2020

Temeljni dohodek za s.p. in mikro podjetja

Z ZZUOOP se za samozaposlene zavarovance, ki zaradi posledic COVID -19 ne morejo opravljati dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, ponovno uvaja ukrep

Beri naprej...
02.
November
2020

Delavcu je bila odrejena karantena

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če izjavi, da ne more organizirati dela

Beri naprej...
02.
November
2020

Nadomestilo - varstvo otrok - 80%

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki ostane doma, zaradi varstva otroka (vrtec + šola do vključno 5. razreda).  Delodajalec delavcu izplača

Beri naprej...
02.
November
2020

Testiranja na SARS niso boniteta!

Ker v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ni podlage za to, da se plačila delodajalca za testiranja delojemalcev, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto,

Beri naprej...
02.
November
2020

Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (do 3 dni)

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni BREZ POTRDILA ZDRAVNIKA do tri zaporedne delovne dni v kosu, vendar največ enkrat v koledarskem letu. Šteje se,

Beri naprej...

SLEDITE NAM

 

Novice
Email naslov: