1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Upravičeni delodajalci (12. člen):

• je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
• po njegovi oceni najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela.

Iz poročila za javnost Banke Slovenije: 

Banke bodo mesece z začasno znižanimi dohodki, ki so posledica epidemije COVID-19, lahko izločile iz izračunavanja kreditne sposobnosti potrošnika. V Banki Slovenije smo namreč v izrednih okoliščinah spopadanja z epidemijo COVID-19 prilagodili sedaj veljavna pravila, ki določajo, da se pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva dohodek v obdobju enega leta pred sklenitvijo nove kreditne pogodbe. Spremembe začnejo veljati 1. junija 2020.

Besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - TUKAJ. 

Nova aplikacija na portalu za delodajalce omogoča preverjanje prejetih sredstev.

Do vključno 25. 5. 2020 so na Zavod za zaposlovanje prejeli več kot 46.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za več kot 270.000 zaposlenih na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omejitev njenih posledic (ZIUZEOP in ZIUZEOP-A) ter Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP). Največ oddanih vlog (več kot 80 %) je za povračilo nadomestila plače za čakanje na delo iz poslovnih razlogov.

Odlok dopušča zbiranja do 50 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri organiziranem zbiranju ljudi (npr. javne prireditve) mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ in tudi poskrbeti, da bodo ljudje te ukrepe spoštovali.

Še vedno pa so začasno prepovedana zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih,

Nekateri samozaposleni in družbeniki, zaradi različnih razlogov niso uspeli do 9. maja uveljavljati oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov.